Torek, 26.april - Las Vegas
Las Vegas ne izpusti zlahka človeka iz svojih krempljev. Toliko je neverjetnih reč, ki jih kahko tu vidiš, da si ne moreš misliti. Vse tisto, kar vidimo v filmih, na televiziji, vse je zares tako.
Mesto se razteza v neskončnost puščave, kar sva danes zelo lepo videli z vrha stolpa najinega hotela Stratosphera, ki leži na severnem delu glavnega bulevarja- Las Vegas Boulevard, ali kot je neuradno ime The Strip.
Včeraj sva šli na ogled severnega outlet nakupovalnega središča, ki pravzaprav leži relativno blizu najinega hotela. tja sva se odpeljali z busom, ki odlično funkcionira. Kaeta za vse buse za 24 ur stane za tujce 8 usd, no nama jo je usoelo dobiti po ceni 6 usd, ki jo zaračunajo domačinom. Po preteku 24 ur sva se, orizbam, celo na šverc peljali eno vožnjo. Na večini busov so na sorednji strani nameščena nosila za dva do tri bicikle, kar se nama je zdelo zelo posrečeno. Bicikl je sicer kar pripraven za prevoz po mestu, ker je mesto čisto ravno, drugo pa je, kako se človek znajde v tem gostem prometu in kako prenaša vročino poleti.
Sicer sva v teh dneh potepa po divjem zahodu ugotovili, da so američani kar spoštljivi vozniki. Seveda so tudi kakšni podivjani posamezniki na cesti, ampak na splošno se kar držijo omejitev, redno ustavljajo pešcem na prehodu zs oešce in pred znakom Stop se dosledno ustavljajo. Tudi v LV.
No, kot rečeno, sva šli v šoping, na začetku sva mislili, da bova opravili z obhodom outleta v dveh, treh urah, a le-tega ni bilo ne konca ne kraja, tako da me he kar sram priznat, da sva bili včeraj v severnem oitletu skoraj osem ur. Še sami nisva mogli verjet, kako nama je čas hitro minil.
Za danes sva imeli sucer v načrtu izlet do Death Valleya, ampak po včerajšnjem napirnem dnevu sva sklenili, da bova Dolino smrti pustili za drugič in sva ostali v tem neverjetnem mestu.
Tako sva se danes za začetek odpravili na stolp najinega hotela, od koder se razprostira pogled na vse mesto. Bili sva prvi ta dan na razgledni točki, tistih fotk, ki jih naredijo pred vstopom v dvigalo in ti jih potem drago prodajo, pa nisva vzeli.
Potem sva se z mestnim avtobusom odpeljali na južni konec Stripa. Že to je doživetje-praktično se skozi mesto pelješ in obiščeš svet. Tu je London, Pariz, Egipt, New York, Benetke...ni, da ni.
Tam na južnem vhodu v mesto, nedaleč od letališča, ki je praktično sredi mesta, se nahaja tisti znameniti znak Welcome to Las Vegas. Znak je postavljen na zelenici med obema smerema vožnje bulevarja in tam je ves čas gneča, oz. ljudje, turusti, seveda, stojijo v vrsti, da bi se slikali z znakom. In kot zgledni turistki sva se tudi midve postavili v vrsto. Tam je en tipček, ki za napitnino delared in te fotka s tvojim titoaparatom, kar je kar praktično.
Ta čas, k sva ble tam, se je pršla slikat cela gruča Elvisov.
Zvečer, ko se je stemnilo sva šli še enkrat vzdolž Stripa do Bellaggia občudovat fontane, ki plešejo ob glasbeni spremljavi in se še malo gužvat do New Yorka, Montecarla, po kokice...
In za zaključek sva šli pa še enkrat na stolp ob hotelu, da sva videli še večerno panoramo. Vstopnina na stolp je 20 usd, ampak za goste hotela je zastonj. Tako sva bili danes dvakrat gor-zjutraj sva bili celo prvi v vrsti. Obiskovalcev je kar dosti, ker s stolpa, visokega cca 300 metrov se res fantastično vidi.
In še en "a must" sva nardili-dar mar v igralnici. Eno rundo sva odigrali s skupnimi močmi, podvojili vložen denar in ga nato izgubili. Ker vsota ni bila velika, nama ni bilo hudega. Raskirali sva namreč en dolar...res pa je, da pojma nisva imeli, kaj počneva.
Tako, kufre sva napakirali, kajti jutri zjutraj zarana se najina pot nadaljuje, spet nazaj v naravo, proti kanjonona Zion in Bryce.
Fotke pa jutri naložim.
Las Vegas ne izpusti zlahka človeka iz svojih krempljev. Toliko je neverjetnih reč, ki jih kahko tu vidiš, da si ne moreš misliti. Vse tisto, kar vidimo v filmih, na televiziji, vse je zares tako.
Mesto se razteza v neskončnost puščave, kar sva danes zelo lepo videli z vrha stolpa najinega hotela Stratosphera, ki leži na severnem delu glavnega bulevarja- Las Vegas Boulevard, ali kot je neuradno ime The Strip.
Včeraj sva šli na ogled severnega outlet nakupovalnega središča, ki pravzaprav leži relativno blizu najinega hotela. tja sva se odpeljali z busom, ki odlično funkcionira. Kaeta za vse buse za 24 ur stane za tujce 8 usd, no nama jo je usoelo dobiti po ceni 6 usd, ki jo zaračunajo domačinom. Po preteku 24 ur sva se, orizbam, celo na šverc peljali eno vožnjo. Na večini busov so na sorednji strani nameščena nosila za dva do tri bicikle, kar se nama je zdelo zelo posrečeno. Bicikl je sicer kar pripraven za prevoz po mestu, ker je mesto čisto ravno, drugo pa je, kako se človek znajde v tem gostem prometu in kako prenaša vročino poleti.
Sicer sva v teh dneh potepa po divjem zahodu ugotovili, da so američani kar spoštljivi vozniki. Seveda so tudi kakšni podivjani posamezniki na cesti, ampak na splošno se kar držijo omejitev, redno ustavljajo pešcem na prehodu zs oešce in pred znakom Stop se dosledno ustavljajo. Tudi v LV.
No, kot rečeno, sva šli v šoping, na začetku sva mislili, da bova opravili z obhodom outleta v dveh, treh urah, a le-tega ni bilo ne konca ne kraja, tako da me he kar sram priznat, da sva bili včeraj v severnem oitletu skoraj osem ur. Še sami nisva mogli verjet, kako nama je čas hitro minil.
Za danes sva imeli sucer v načrtu izlet do Death Valleya, ampak po včerajšnjem napirnem dnevu sva sklenili, da bova Dolino smrti pustili za drugič in sva ostali v tem neverjetnem mestu.
Tako sva se danes za začetek odpravili na stolp najinega hotela, od koder se razprostira pogled na vse mesto. Bili sva prvi ta dan na razgledni točki, tistih fotk, ki jih naredijo pred vstopom v dvigalo in ti jih potem drago prodajo, pa nisva vzeli.
Potem sva se z mestnim avtobusom odpeljali na južni konec Stripa. Že to je doživetje-praktično se skozi mesto pelješ in obiščeš svet. Tu je London, Pariz, Egipt, New York, Benetke...ni, da ni.
Tam na južnem vhodu v mesto, nedaleč od letališča, ki je praktično sredi mesta, se nahaja tisti znameniti znak Welcome to Las Vegas. Znak je postavljen na zelenici med obema smerema vožnje bulevarja in tam je ves čas gneča, oz. ljudje, turusti, seveda, stojijo v vrsti, da bi se slikali z znakom. In kot zgledni turistki sva se tudi midve postavili v vrsto. Tam je en tipček, ki za napitnino delared in te fotka s tvojim titoaparatom, kar je kar praktično.
Ta čas, k sva ble tam, se je pršla slikat cela gruča Elvisov.
Zvečer, ko se je stemnilo sva šli še enkrat vzdolž Stripa do Bellaggia občudovat fontane, ki plešejo ob glasbeni spremljavi in se še malo gužvat do New Yorka, Montecarla, po kokice...
In za zaključek sva šli pa še enkrat na stolp ob hotelu, da sva videli še večerno panoramo. Vstopnina na stolp je 20 usd, ampak za goste hotela je zastonj. Tako sva bili danes dvakrat gor-zjutraj sva bili celo prvi v vrsti. Obiskovalcev je kar dosti, ker s stolpa, visokega cca 300 metrov se res fantastično vidi.
In še en "a must" sva nardili-dar mar v igralnici. Eno rundo sva odigrali s skupnimi močmi, podvojili vložen denar in ga nato izgubili. Ker vsota ni bila velika, nama ni bilo hudega. Raskirali sva namreč en dolar...res pa je, da pojma nisva imeli, kaj počneva.
Tako, kufre sva napakirali, kajti jutri zjutraj zarana se najina pot nadaljuje, spet nazaj v naravo, proti kanjonona Zion in Bryce.
Fotke pa jutri naložim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar