Petek, 22. april

Iz Moaba čez Monticcelli, Bluff in Monument Valle do Pagea

Čeprav sva sinoči kar pozno šli spat, sva se kar zgodaj zbudili, pozajtrkovali in se odpravili iz Moaba proti jugozahodu. Ker sva od včerajšnje prigode z bencinom imeli še skoraj pol rezervoar, sva sklenili, da se peljeva nekaj časa, potem pa dotočiva tapravi bencin. Sicer za to pot, ki je bila spet cca 300 milj in je na njej res malo naselij, priporočajo, da si potujoči zagotovi dovolj vode zase in goriva za vozilo.

Pot naju je najprej vodila kakšnih 70 milj proti jugu, potem pa sva pri mestecu Bluff zavili desno proti zahodu. Pot je bila spet zelo lepa, spotoma sva videli še eno tako veliko okno v skali, se ustavili in fotografirali. 

Pravzaprav bi se lahko kar naprej ustavljali, a potem bi pot trajala neskončno dolgo. Sara pravi, da jo mučim, ker bi rada, da vse poslika...

Na enem delu poti sva srečali čisto prave kavbojce, ki so gnali govedo. Kar nisva mogli verjet svojim očem. Saj govedo je videti tu in tam, kako se pase, a da bi v živo videli, kako ženejo govedo, tega res nisva pričakovali.

Bluff je vas, oz. skupina hiš, nekaj barov, pošte in enega kokr muzeja in tukaj sva se spontano, nenačrtovano ustavili in si zadevo ogledali. 

V centru za obiskovalce naju je nagovoril starejši možakar, ki naju je obvezno vprašal, od kod sva in ko sva mu povedali, je rekel, da ve za Slovenijo in da ve, da smo smučarji. Potem nama je zavrtel filmček o nastanku vasi leta 1880, ko so sem bili napoteni mormoni, ki so po neverjetnih poteh osvajali zemljišča z izgovorom, da želijo v sožitju živet s prvobitnimi prebivalci plemen Uta in Navajo. Od česa so živeli takrat, mi ni jasno, dejstvo je,da zdaj živijo od turizma.

Na najino veliko preseneçenje srečujeva veliko Francozov-ta je kr z avtodomom prcotal do sem

Kmalu po Bluffu sva v daljavi videli tiste tipične skalne gmote, ki jih poznamo in western filmov. Pogled je bil fantastičen in bolj ko sva se približevali, bolj sva bili navdušeni. Cesta, ki ni tako kot včeraj štiripasovna, pač pa je dvopasovnica, teče velikokrat po nekaj kilometrov popolnoma v ravni črti, vsenaokoli neskončna rahlo valovita, v tem obdobju še zelenkasta ravan, sem in tja pa tisti rdečkasti osamelci. Noro lepo. 

In potem sva se znašli na tistem delu poti, kjer se je Forrest Gump potem, ko je tekel že nekaj časa, nenadoma ustavil in obrnil in nehal teči. Na tem delu sva se seveda ustavili, da bi fotografirali. Na drugi strani ceste so bili štirje konjeniki, oz. šttrje motoristi na Harleyih, ki so prav tako fotografirali in so se ravno odpravljali naprej, a to jim ni uspelo čisto takoj. Jaz sem namreč prosila, če se lahko fotografiram z njimi, potem pa smo še kakšne četrt ure skupaj iskali najboljše kote za posnetke. Fantje so Francozi, namenjeni v Las Vegas...tako kot midve…

Dan sicer ni bil čisto jasen, po nebu so se vlekle meglice in zelo je pihalo, a ves dan je bilo še vedno zelo toplo (termometer v avtu je kazal 70-87 fjev) kljub temu, da cel plato leži skoraj 2000 mnm.

Ko sva prišli okoli teh “glavnih” skal, sva prečkali mejo med državo Utah in Arizono. Tudi tu je bil pogled na “spomenike” veličasten.

Cela pot je bila zares slikovita in teh 300 milj do Pagea je minila kar hiiro. Page je najina današnja končna točka, tu sva se popoldne vselili v enega od številnih motelov in ugotovili, da sva še za eno uro nazadovali. Malo sva si odpočili, pomalicali in se pozno popoldne odpravili par milj južno od mesteca do kraja, kjer Colorado naredi neverjeten ovinek, tako imenovano Konjska podkev. Tudi to je ena neverjetna stvaritev narave. Rob, od koder se odpre pogled na ovinek ni zavarovana z ograjo, tako da je kar malo strašljivo, ampak je vredno premagat tisti nelagodni občutek.

Veliko ljudi pride sem občudovat podkev, sicer pa je Page, ki leži nad ogromnim jezerom Powell, kjer je velika elektrarna, izhodišče za obisk kanjonov antelope, to pa imava v načrtu za jutri.
Sicer pa imava s to objavo velike težave, ker internet ne dela ves čas, oziroma dela v intervalih po nekaj sekund. To pa zato, pravi Sara, ker tako zelo piha ves čas, da signal enostavno odnaša.